Mallorca 2018 – ROCK Climbing Trip

Značke

, ,

Že v mesecu januarju smo se na pobudo Petra začeli dogovarjati za septemberski plezalski oddih na Majorki. S Stašo sva bila takoj za! Na EasyJet-u rezerviram dve povratni karti iz Benetk, za oba skupaj 126€ in že sva pripravljena.

Karto sem kupil za dva, a na Majorko smo šli v treh… 🙂 Ja, prav vidite na slikah (spodaj), postal bom očka. 🙂 Leto 2018 je bilo polno izzivov in novitet, ufff kaj bo šele leto 2019. Začetek januarja bo prav kmalu tu in v tem času s Stašo pričakujeva novega člana družine. Staša se počuti odlično in že sva v pričakovanju novih izzivov in avantur v troje.

DCIM100GOPROGOPR2508.
Es Pontes, here is one of the hardest DWS (Deep Water Solo Climbing) on the world.

Majorka oz “Mallorca” z glavnim mestom Palma je Španski otok na katerega smo odpotovali 22. septembra z namenom plezalskega dopusta, obenem pa tudi uživanja na plaži in preprosto imeti se lepo. Prvotni plan je bil da odpotujemo v 5ih, a se nam v zadnjih dneh priključita še Martin in Gregor in tako smo kar v sedmih in zapolnimo celotno kapaciteto našega apartmaja. Letimo iz Benetk v Palmo. Po pristanku na letališču v Palmi poiščemo naše “rent a car” podjetje – ClickRent, ki nam je za ugodno ceno 48€ izposodilo avto Hyundai i20 za celoten teden dni. Odpeljemo se do Alcudie, kjer je lokacija našega apartmaja. Apartma je stal na res dobri lokaciji 200m od morja in 100m do najbližje trgovine (ne pa najcenejše… Lidl je tudi na Majorki zakon). Prvi dan smo bolj kot ne potovali od doma do letališča in do našega apartmaja na Majorki, kjer smo ga zaključili s hladnim pivom ob prijetnem klepetu “kam gremo pa jutri plezat…”.

Prvi dan se odločimo, da gremo “all in” in si pogledamo Es Pontes, kjer je Chris Sharma kot prvi preplezal najtežjo smer v tem znamenitem loku. Smer je ponovil tudi naš plezalec Jernej Kruder. Smer je tipa DWS (deep water solo), kar pomeni da se pleza prosto, brez vrvi. V kolikor smeri ne zmoreš, preprosto skočiš  v vodo. Od vrha loka Es Pontes do vode je dobrih 18 metrov. Večino padcev v vodo je nekje na okoli 10 do 12 metrov nad gladino morja, tam je tudi najtežji del smeri v tem loku. Smer se ponaša s težavnostjo nekje med 9a+/9b. Odločimo se, da v smereh v znamenitem loku niti ne poskusimo in se zadovoljimo zgolj s plavanjem skozi lok… Popoldne gremo v plezališče Sa Mola de Felantix, kjer preplezamo nekaj zelo lepih smeri. Meni osebno je bilo to plezališče zelo ljubo in pisano na kožo. V kolikor to plezališče obiščete, pa vam svetujem smer 3D. Pleza se v res odlični skali, v še boljšem ambientu. Ime smeri pove vse… 😉

 

Tretji dan obiščemo najlepšo razgledno točno na celotnem otoku (Mirador Es Colomer), zatem gredo nekateri do morja na plažo v Formentor, drugi pa plezat v La Creveto. Gregor in Martin se odločita, da ta dan najameta kolo (najem 10€) in se nam pridružita popoldne na plaži Formentor. Plezališče La Creveta je znano po vetru, kateremu se le težko izogneš. Dodal bi še, da so tukaj smeri zelo lepe, na dostopu gaziš po visoki travi, v smereh pa se srečaš z zarjavelimi svedrovci. Prav zarjaveli svedrovci so nas odvrnili od plezanja v nekaterih težjih smereh. Le redke smeri so bile preopremljene, a še tiste so v vodničku Top 50 na otoku. Pozna se vliv morja in soli, ki jo veter prinaša. V tem plezališču sem tudi prvič plezal smer, ki je ocenjena s težavnost 4, dolga 25m in popolna vertikala.

Za četrti dan se odločimo da gremo na jugovzhod Majorke kjer je bil namen, da bi nekateri plezali DWS, midva s Stašo pa bi raziskovala zalivčke s supom. Na koncu se ni izšlo tako kot smo planirali, saj je bilo morje zelo razburkano in ni bilo primerno niti za plavanje kaj šele za sup oziroma DWS plezanje. Tako nekoliko spremenimo plan in se špilamo “turiste” v bližnjih krajih.

Peti dan se odpeljemo proti Valldemossi kjer se s Stašo odpeljeva naprej proti Sóllerju ostale pa odloživa v plezališču S’estret. Ta dan narediva s Stašo lep izlet z avtom kjer vidiva najvišji vrh Majorke – Puig Major (1445m), obiščeva dve jezeri, prevoziva Coll dels Reis in se spustiva po serpentinah do morja kjer pogledava res lep zaliv – Torrent de Pareis. Do kraja Sa Calobra, kjer je ta lep zaliv in kanjon vodi prava gorska cesta z veliko serpentinami.

IMG_8067
Last climbing day we spent in Sa Gubia. I climbed one of the easiest route (6a+) in this sector. Other routes are all 8 and more in the grade.

Šesti zadnji dan obiščemo še največje plezališče na otoku. Sa Gubia je nedvomno lepo plezališče z veliko kapniki in postreže z raznolikim plezanjem. Tu je tudi raj za plezalce, ki posegajo po ocenah 8a in več. V sektorju Princessa splezamo med drugim tudi smer Tierra al reves, ki sodi med Top 50 na otoku v oceni 6a+ in postreže z res lepim plezanjem in še z lepšim ambientom.

Obiskali smo naslednja plezališča:

  • Sa Mola de Felantix
  • Puig St. Marti (pri Alcudji)
  • La Creveta
  • S’estret
  • Sa Gubia

 

Sedmi dan se odpravimo proti domu. Bilo je zelo lepo, imeli smo se super, vreme je postreglo s prijetnimi temperaturami, tako za plezanje in plavanje.

Hvala celotni ekipi za res lep teden, ki nikakor ne bo šel v pozabo. Se priporočam še za kakšen tovrsten izlet. 🙂 Pero, kdaj si že rekel da gremo Kalymnos? 2019? 😉

Jure

35,35,133,144.525452

Staša (+1), me, Peter, Martin, Iztok, Jure L. and Gregor

Advertisements

Piz Bernina (4049m) via the Biancograt

Značke

, , , ,

Kliče me Iztok: “A bi šu ti v Centralne Alpe? Kako si ti z dopustom?” In seveda, da rečem JA! Naslednji dan mi Iztok pošlje mail z celim kupom idej, kaj bi vse prišlo v poštev… Hmmm odločitev bo težka si rečem. Že v štartu me mika Biancograt in Bernina kot najbolj vzhoden štiritisočak. Sredi tedna vreme za Bernino ni najbolj naklonjeno, pogledujemo po gorah bolj na zahodu. Naposled se vreme stabilizira in v petek zvečer odrinemo proti St. Moriz-u v Švici, ki je bližnje mondeno središče. Pozno ponoči nekje še ob Italjanski strani poiščemo “bivak” plac in prespimo v spalkah. Še isti dan (zjutraj) odrinemo naprej proti Švici. Naš končni cilj je Bernina-Diavolezze želežniška postaja in obenem tudi spodnja postaja gondole Diavolezze. Avto parkiramo na parkirišču, spakiramo in se z vlakom premaknemo v bližnjo Pontresino. Pontresina je tudi naš začetek tridnevne ture.

VIDEO JE NA KONCU!!!

IMG_20180908_111042

Packing for Piz Bernina.

IMG_20180908_133625

We used the train from Bernina-Diavolezza to Pontresina then we continued by foot.

Prvi dan smo popoldne krenili iz Pontresine proti koči Tchierva, katera leži na višini 2480m. Začetno dolino ( val Roseg) bi si lahko prikrajšali s kočijo, vendar smo jo mahnili kar peš. Sklepamo da ta panoramska vožnja ni poceni šport, saj so se vozile vglavnem vglajene dame. 🙂

IMG_7558

with horse or by foot?

IMG_20180908_183456

Our goals were big mountains and stunning views on the glacier.

Na kočo Tchierva smo prispeli v večernih urah. Še pred mrakom skočimo na ogled poti, ki nas čaka v zgodnjem jutranjem času, zatem pa se odpravimo v kočo in v posteljo.

Naslednje jutro nas budilka zbudi ob 3:15. Prižgemo luč, se napravimo in ob 4:00 krenemo na pot. Sprva po kopnem granitu, a že dve uri kasneje se znajdemo na ledeniku. Ledenika je bilo sprva le malo in kakšno uro kasneje že dosežemo sedlo in začetek grebena Biancograt. Tu se tudi prvič navežemo na vrv. Iztok pleza najprej, midva s Tomotom pa zadaj.

IMG_20180909_083001

One climbing part from Biancograt ridge.

Začetnih 5 raztežajev cca po 30-40m opravimo v skali zatem pa se nam kmalu odpre prečudovit pogled na opevani sneženi del Biancograta. Ko se sprva ozreš na snežni del si misliš da ga je vse skupaj le za 200 višinskih metrov, a ko hodiš po njemu ga ni konca. Snežnega dela je za kar 600 višinskih metrov, zatem spet sledi izpostavljena grebenska plezarija tam nekje II-III stopnje. Več o izpostavljenosti si lahko ogledate v mojem videu spodaj. 🙂

IMG_20180909_101138

Biancograt 🙂 I love it

IMG_20180909_120001

Some mix climbing, snow and rock

Vrh Piz Bernine (4049m), ki je med drugim tudi najbolj vzhoden (osamljeni) štiritisočak dosežemo po skupno 9 urah od koče Tchierva, oziroma 7,5h za celoten greben Biancograt. Na vrhu si napolnimo baterije z hrano in z fascinantnimi tazgledi. Okoli in okoli so nas oblegali mogočni ledeniki in visoke gore. Drugi dan zaključimo s sestopom iz Piz Bernine po normalki do koče Marco e Rosa, ki leži na višini 3610m. Pričakoval sem, da je normalka na Piz Bernino lažja kot je v resnici. Pri sestopu nas je kmalu z vrha čakal en tehnični prestop v derezah, na koncu pa smo opravili še dva spusta po prvi (25m in 10m). Na koncu se samo še spustimo po ledeniku navzdol do končne točke drugega dne – koča Marco e Rosa.

18_09_09_bernina (79)

On the top of Piz Bernina (4049m). Piz Bernina is one of the few isolated Alpine four-thousanders

IMG_20180909_161404

Rest after the big climb at Marco e Rosa hut

Tretji dan nismo samo sestopili v dolino, ampak smo opravili še vzpon in prečenje na Piz Palu (3905m). Že takoj pri koči smo se navezali v ledeniško navezo saj je bil prvi del hoja po ledeniku, ki je zelo razbit in pot poteka ob globokih ledeniških razpokah. Krenili smo s prvimi sončnimi žarki.

IMG_20180910_064748

The third day we started with the sun

IMG_20180910_090202

Day 3, we did the west-east traverse from Marco e Rosa – Piz Palu to Diavolezza

Na prečenju Piz Palujev nas je spet čakal en izpostavljen greben cca 1h težavnosti okoli II stopnje, vendar spet zelo izpostavljen. Ko rečem izpostavljen pomeni vsaj 300 metrov luknje na levo in desno, torej hodiš po samem grebenu in padca si res ne smeš privoščiti. Pri takih mestih smo bili zelo pozorni in previdni, saj smo vsa grebenska prečenja opavili v derezah.

IMG_20180910_115016

Glacier walking… up/down & left/right through the glacier.

Vsi skupaj smo sklenili, da se v te konce še vrnemo, saj je plezalnega potenciala še veliko. Spodnja slika prikazuje pogled na Kufnerjev greben v Piz Paluju, ki je eden izmed priljubljenih plezalnih destinaciji. Smer doseže IV stopnjo in lepo plezarijo v kompaktni skali (granit).

Iz Piz Paluja se hitro spustimo navzdol in že po 300 višinskih metrih se ponovno navežemo v ledeniško navezo. Sledila je dolg spust in hoja po ledeniku.

18_09_09_bernina (141)

In the background is the Piz Palü – Kuffner pillar which is for sure on our list for next time. 🙂

DCIM100GOPROG0012471.

Jure (me), Iztok & Tomo

IMG_20180910_150845

Lej da Diavolezza

Ko smo opavili z ledenikom ture še vedno ni bilo konec. Privoščimo si kratko pavzo – odstranimo dereze, zatem pa krenemo peš v dolino. Tukaj si bi si lahko pot prikrajšali kar z gondolo, a smo v dolino odšli kar peš. Če smo zmogli celotno turo bomo pa še 2h sestopa. Sestop je bil dolg in utrujajoč.

Menim, da tura ni primerna za vsakogar, temveč je za turo potrebno imeti kar nekaj alpinističnega znanja kot so: plezanje v gorah, hoja po izpostavljenih grebenih in ledeniška naveza. Turo označujem kot najboljšo z višino nad 4000m. Zahvala gre Iztoku in Tomotu za super družbo.

Jure

GPX map

Our path was 35km long with high-altitude and some technical parts.

 

Mont Blanc (4810m) via the Italian normal route

Značke

, , , ,

Mont Blanc leži med Italijo in Francijo in z višino 4810m je tudi najvišji vrh Alp. Na vrh se večina ljudi odpravi z Francoske strani, saj je dostop veliko lažji, kot z Italjanske strani. Tudi midva sva sprva planirala iti z Francoske strani, a sva si kasneje zaradi zaprtega tunela in tudi nekoliko višjih stroškov premislila in odločila, da goro napadeva kar iz Italije in to brez uporabo gondole. Odločila sva se za klasično Italjansko smer na Mont Blanc iz Courmayeur-ja.

—- VIDEO JE NA KONCU —-

IMG_6537

On the way to Courmayeur.

Dan po tekmi Monte Rosa Sky Marathon se z Bojanom odpraviva na pot iz Alagne do Courmayeur-ja. Vozila sva se cca. 3 ure. Prvotni plan je bil, da se namestiva v kampu in se nato naslednji dan odpraviva proti koči Gonella. To je bila tudi moja prvotna ideja, a se Bojan še ni počutil zmožnega, da bi že dan po tekmi opravila 5h dolgo pot iz doline do koče Gonella, ki leži na višini 3071m. V Courmayeur prispeva ob 14h, skuhava makarone, spakirava in startava ob 16h.

IMG_6554

Started hiking at 4pm, on the way to the Gonella hut (3071m).

IMG_6566

After 3km of the asphalt road we came to Miage Lake.

Najprej po bližnici skozi gozd nato pa še 3 kilometre po asfaltni cesti do koče pri jezeru Miage. Od tu naprej pa sva v 15 minutah že na moreni ogromnega ledenika Miage.

IMG_6569

Ledenik Miage je res ogromen in dolg kar 6 kilometrov. Ledenik je tako imenovan “kamniti” ledenik, saj je led po večini prekrit  z debelo plastjo kamnov. Zgornji del ledenika pa je že bolj pravi ledeni ledenik. Prehodila sva celoten ledenik in le v zadnjem delu je nekaj večjih/nevarnih ledeniških razpok.

DCIM100GOPROGOPR2116.

Glacier all around – 360°

IMG_6592

5km of the Miage Glacier.

Ledenik Miage se je nama kar malo vlekel. Oba sva bila nekoliko utrujena od vožnje in od tekme prejšnjega dne. Z ledenika Miage kmalu prideva v bolj tehničen teren z zelo slabo skalo (“napolitanke”). Tu so kar na nekaj odsekov nameščene fiksne vrvi.

IMG_6695

Some climbing before we reached the mountain hut Gonella.

Po dobrih 3 urah in 40 minut prispeva na cilj – Gonella hut (3071m). Koča Gonella je ena izmed tistih s prijetnim osebjem in celovito obnovljeno hišo. Koča je res zelo lepa tako na zunaj kot na vznoter, še wc-ji ne smrdijo. Bil sem že na več kočah in tako urejene koče še nisem videl. Za pol penzion sva odštela 58€.

IMG_6685

Gonella hut is one of the most luxurious hut I have ever slept. Also the toilets doesn’t smell bad and are very clean! #score 10/10

Ob 20:30 že leživa v postelji, da si odpočijeva. Odločila sva se, da se zbudiva ob 2:00 in nekje ob 3:00 kreneva iz koče proti vrhu. Na koči so bili večinoma gorski vodniki s klienti in dve skupini, ena Poljska in ena velika Češka. Vsi ti pa so na pot proti vrhu krenili že ob pol noči. Napovedano je bilo jasno vreme, a s kar nakaj vetra. Upala sva, da bo veter v zmernih hitrostih, tako da bova lahko osvojila vrh.

IMG_6642

58€ for the half-board. It was realy delicious.

Zajtrk naju je ob 2:00 že čakal na mizi. Pojeva, se oblečeva, opremiva in greva. Prvi dve uri hodiva s čelnimi svetilkami, ko pa enkrat prideva na greben pa se že pojavi prva svetloba. Kmalu zatem dohitiva vse skupine iz koče Gonella, ki so startale 2 uri pred nama. Pot naju je od koče vodila večina časa čez ledenik, tudi preko mostičkov čez globoke ledeniške razpoke. Bila sva navezana na vrv, za vsak slučaj, če bi kdo izmed naju padel v globelj. Bojan je hodil prvi, sam pa kot drugi, ker bolje obvladam reševanje iz ledeniških razpok. Varnost je bila na prvem mestu!

IRJQ4757

We woke up at 2am, had breakfast and at 3am started long way up to the summit of Mount Blanc.

Na grebenu sva se bila prisiljena obleči, kajti začelo je pihati. Sprva sva nadela le puhovko, a kmalu sva oblekla vse kar sva imela. Sam sem na vrh puhovke oblekel še Gore-tex vetrovko, katero je moj oče dobil od smučarskega skakalca Jake Hvale.

GDNF1818

The clouds were moving very fast. Very windy…

Veter ne pojemlja, a midva sva odločena da greva naprej vsaj do bivaka Vallot Refuge & Bivouac na višini 4362m.

DCIM100GOPROGOPR2166.

Bombastic views all around us.

IMG_6667

On the top-right you can see a bit of the Mt. Blanc. The mountain is nothing special, just some altitude, no technical problems.

IMG_6742

Windy…

Ko doseževa bivak, se za 10 minut skrijeva vanj ter malo pobivakirava. Nekaj prigrizneva in popijeva, se nazaj zadekava v najina topla oblačila in odrineva proti vrhu. Odločena sva bila, da bova vrh dosegla, v kolikor le ne bo veter preveč močan. Večinoma so ljudje obračali in le redki so ta dan prišli do vrha.

DJDK3025

Just before the top. We survive and beat the wind! #YES

Hoja v močnem vetru je bila bistveno počasnejša kot sva planirala in po 1 uri in 50 minut sva od bivaka prišla na vrh. Na vrhu sva bila sama. Skrijeva se na Italijansko stran, kjer je gora nudila zavetje pred močnim vetrom. Narediva nekaj slik in se hitro opraviva nazaj proti dolini. Zagotovo je veter in hiter postanek na vrhu definitivno razlog, da se bom na to goro z zagotovostjo še odpravil.

DCIM100GOPROGOPR2154.

Me and Bojan on the top.

IMG_6658

My dreams came true. Mount Blanc 4810m. First time, but for sure not the last…

Hoja navzdol je potekala bistveno hitreje kot navzgor. 🙂 Tudi na poti navzdol se ustaviva za kratek čas v bivaku, da se za kratek čas izogneva močnemu vetru. Po najinih ocenah sva imela celoten čas temperature okoli -10°C, plus veter preko 50 km/h, kar skupaj znese za temperature okoli -20°C.

DCIM100GOPROGOPR2161.

From the summit we had long descent to the car. It was 20 kilometers in one way.

WXAV7349

Safety first – glacier walking.

DCIM100GOPROGOPR2173.

One more from the glacier.

IMG_6736

Don’t look down. We had also 3 bridges to pass on the glacier. The creeks are very deep.

IMG_6745

Miage Glacier, Courmayeur, Aosta Valley

Kot zaključek lahko povem, da mi je bila tura iz Courmayeur-ja na Mont Blanc zelo lepa, a tudi zelo dolga – skupaj sva naredila 40 kilometrov. Samo drugi dan od koče Gonelle na vrh in v dolina sva naredila 30 kilometrov. Ker v Sloveniji nimamo tako velikih hribov si te dimenzije le težko predstavljaš, dokler to ne vidiš in doživiš. Sam vrh Mont Blanca ni nič posebnega kot le kupola snega, je pa to najvišji vrh v Alpah in hkrati tudi eden izmed najbolj zaželenih v Evropi. Letno Mont Blanc obišče na tisoče ljudi. Sam se na vrh definitivno še vrnem in prav zagotovo tudi z namenom odteči pot iz Chamonixa na vrh in nazaj v dolino po poti Grand Mulet.

IMG_6712

No cable car, just foot power!

The route… Picture by Bojan

IMG_6748

On the way back home. Tired but happy to me it true.

Ob tej priliki bi se zahvalil še Bojanu Ambrožiču za prijetno družbo in potrpežljivost in borbenost ob najinih dveh projektih. Bilo je lepo in prav zagotovo bova skupaj opravila še kakšen tak ekstremen projekt. Lahko rečem da sva se v teh dveh izkušnjah veliko novega naučila. Spodaj prilagam še video najine dogodivščine na Mont Blanc. Uživajte ob ogledu.

Jure