Grossvenediger (3666m)

Značke

, , , ,

V nedeljo, 31. marca smo se odpravili na Grossvenediger. Gre za najvišji vrh v Avstriji na katerega se je moč povzpeti s turnimi smučmi in prav z vrha tudi smučati v dolino. Najvišji je seveda Grossglockner vendar se s smučmi ne da prav na vrh, še veliko težje pa bi bilo z vrha smučati. Prvotna ideja je bila moja, ki pa ni požela veliko interesa dokler zanjo ni slišal Anže Šenk. Na hitro smo se dogovorili in na koncu se nas je nabralo kar sedem in tako smo na turo odpotovali kar z kombijem. Ture so se poleg mene udeležili še trije člani AO Idrija in trije člani GRS Jezersko.

Budilko sem imel nastavljeno za 1:00 (po starem času, saj se je ura zamenjala ob 2:00), odpeljal sem se do Godoviča, tam pa se pridružil ostalim in skupaj smo se odpeljali do Kranja kjer smo se presedli v kombi. Na smuči smo stopili ob 6:45, sneg pa je segal še čisto do doline (parkirišča). Vzpon je potekal po dokaj trdem snegu, včasih tudi malo bolj ledenem. Vrh smo dosegli v dobrih štirih urah, pri vzponu pa premagali 2250 metrov višinske razlike v dobrih 14 km. Spust je sprva potekal po nekoliko tršem snegu, pod višino 3000 m pa je bil sneg že malo odjužen. Smučali smo vse do doline, le vmes je bilo potrebno 2x stopili s smuči saj je bilo potrebno prečiti ogromne (snežno/zemeljske) plazove. Sam sem s turo izredno zadovoljen, saj smo dan preživeli v dobri družbi in v lepem vremenu. Grenak priokus so mojemu doživljanju ture dali le tekmovalni turni pancerji saj so me zelo tiščali in sem imel posledično velike probleme z bolečinami v stopalih. Glede na to, da sem letos na smučeh stal le nekajkrat, ni nič čudnega…

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

I love this kind of views. 🙂

Smuči bom bolj kot ne do naslednje zime pospravil, razen če se pojavi kakšen mikaven skok v Centralne Alpe. 😉

Hvala celotni ekipi za super družbo. Bomo še kdaj morali ponovit.

Jure

Povezava do GPX poti na Stravi: https://www.strava.com/activities/2255831259/embed/140b075e7baeacddd85fef7f59578cfc51dacb50

OLYMPUS DIGITAL CAMERA

Part of the team – fast & light

 

Advertisements

Happy new year 2019!

Značke

, ,

Leto 2018 se izteka in kot vsako leto si vzamem čas in opravim pregled starega leta in hkrati zapišem cilje za novo leto. Letošnje leto je bilo res posebno, pa ne po tekmovanjih ali po opravljenih plezalnih vzponih, ampak po tem da se nama bo prav kmalu s Stašo pridružil nov član družine. 🙂

AirBrush_20181209112001

V letu 2018 sem se bolj kot ne posvetil športnemu in alpinističnemu plezanju, še vedno pa nisem pozabil na ostale športe kot so turno smučanje, gorski tek, kolesarjenje, sup, kajak itd.

DCIM100GOPROG0062266.

Stand up paddling in Portopiccolo Sistiana (Italy).

Kot vhunec sezone bom zagotovo izpostavil tekimovanje Monte Rosa Sky Marathon (35km +/-7000m) s startom na 1900m in obratom na 4554m. Tekmoval sem skupaj z Bojanom Ambrožičem in uspešno pretekel progo v 6,5h. Ob prijavi na to tekmo nisem vedel kaj naj od te dirke pričakujem. Pred tem nikoli nisem bil nad višino 3500m, kaj šele tekel na tej višini. Izzivov in vprašanj pred dirko je bilo veliko: “Bom zmogel?”, “Kako bom prenesel višino?”, “Kakšna bo temperatura na 4554m in kako se obleči?”, “Kako bom treniral in ali bom lahko sledil vedno dobro pripravljenemu kolegu Bojanu?”…itd. Dirka me je motivirala da sem treniral na polno in tekma je uspela v najlepšemu možnem spominu. Kako sva se z Bojanom imela na tekmi si lahko ogledate tukaj: VIDEO

RDJG1728

Wall of fame after the Monte Rosa sky Marathon. 🙂

Monte Rosa Sky Marathon me je tako zelo navdušila k osvajanju štiritisočakov da sem jih samo v letošnjem letu nabral kar 6, brez predhodno načrtnega plana. Kljub temu da sem na prvo mesto v spodnjem seznamu postavil Mont Blanc, pa mi je definitivno bil najlepši prav najnižji v seznamu štiritisočakov. Piz Bernina po grebenu Biancograt je prava jesenska poslastica, katerega (beli) greben opisujejo kot najlepšega v celotnih alpah.

  • Mont Blanc (4810m) iz Courmayeur-ja
  • Signalkuppe (4554m) – 2x
  • Dôme du Goûter (4304m)
  • Castor (4228m)
  • Piramide Vincent (4215m)
  • Piz Bernina (4048m) – greben Biancograt (III, AD/AD+)
  • Piz Palu (3901m)
  • Grossglockner (3798m) – Stüdlgrat (III+/A0)
DCIM100GOPROGOPR2154.
Me and Bojan on the top of Mt. Blanc (4810m).

Tekom leta se je nabralo kar nekaj lepih letnih alpinističnih smeri. Izpostavil bi zgolj nekaj najlepših:

  • Mala lojtrca – Bulfoni-D”eredita (250m, IV+/III) in Ive-Piemontese (250m, IV/III-IV)
  • Zapotoški vrh – Likar/Markič (200m, IV+/IV)
  • Visoka Bela Špica – Severni raz (280m, IV+/III-IV)
  • Lešarjeva peč – Ribina smer (400m, IV+/III-IV)
  • Pinnacolo del Vallone – Via Metzger (Spigolo Nord) (400m, IV/III)

Še nakaj zimskih in lednih smeri:

IMG_8729

Ice climbing close to Vršič pass. Right ice waterfall below Prisojnik.

Na Čiginju v smeri Platagonija sem izpolnil tudi cilj preplezati prvo smer z oceno 6b, kar mi je uspelo že spomladi. V septembru sem bil skupaj S stašo in prijatelji na Majorki kjer smo en teden raziskovali športna plezališča.

Leto 2018 lahko suvereno zaključim kot zelo uspešno. Ob redni službi, opravljanju magistrskega študija, ter selitvi iz Tolmina v Idrijo in delni prenovi hiše sem doživel veliko novega. V leto 2019 vstopam še bolj motiviran in v želji da nama bo najin nov družinski član prinesel še dodatno motivacijo v športu in vseh drugih ciljih, ki jih imava.

IMG_7780

My way is my decision @TinaMaze

V letu 2019 ne nameravam tekmovati, ampak zgolj uživati v športih ki so mi najljubši, ob enem pa čim več dni preživeti visoko v gorah. Nekaj planov sem zapisal spodaj, še več pa se jih mota po glavi… 😉

  • Fast&Light – Haute Route, najbolj znano turno smučarsko prečenje v Alpah (FRA)
  • Matterhorn, prečenje Liongrat&Hörnligrat (ITA/SUI)
  • preplezana prva športna smer 6c

Šrečno novo leto 2019! Želim vam veliko zdravja, sreče in osvojenih vrhov.

Jure

361237

Matterhorn, 4478m #goals

Mallorca 2018 – ROCK Climbing Trip

Značke

, ,

Že v mesecu januarju smo se na pobudo Petra začeli dogovarjati za septemberski plezalski oddih na Majorki. S Stašo sva bila takoj za! Na EasyJet-u rezerviram dve povratni karti iz Benetk, za oba skupaj 126€ in že sva pripravljena.

Karto sem kupil za dva, a na Majorko smo šli v treh… 🙂 Ja, prav vidite na slikah (spodaj), postal bom očka. 🙂 Leto 2018 je bilo polno izzivov in novitet, ufff kaj bo šele leto 2019. Začetek januarja bo prav kmalu tu in v tem času s Stašo pričakujeva novega člana družine. Staša se počuti odlično in že sva v pričakovanju novih izzivov in avantur v troje.

DCIM100GOPROGOPR2508.
Es Pontes, here is one of the hardest DWS (Deep Water Solo Climbing) on the world.

Majorka oz “Mallorca” z glavnim mestom Palma je Španski otok na katerega smo odpotovali 22. septembra z namenom plezalskega dopusta, obenem pa tudi uživanja na plaži in preprosto imeti se lepo. Prvotni plan je bil da odpotujemo v 5ih, a se nam v zadnjih dneh priključita še Martin in Gregor in tako smo kar v sedmih in zapolnimo celotno kapaciteto našega apartmaja. Letimo iz Benetk v Palmo. Po pristanku na letališču v Palmi poiščemo naše “rent a car” podjetje – ClickRent, ki nam je za ugodno ceno 48€ izposodilo avto Hyundai i20 za celoten teden dni. Odpeljemo se do Alcudie, kjer je lokacija našega apartmaja. Apartma je stal na res dobri lokaciji 200m od morja in 100m do najbližje trgovine (ne pa najcenejše… Lidl je tudi na Majorki zakon). Prvi dan smo bolj kot ne potovali od doma do letališča in do našega apartmaja na Majorki, kjer smo ga zaključili s hladnim pivom ob prijetnem klepetu “kam gremo pa jutri plezat…”.

Prvi dan se odločimo, da gremo “all in” in si pogledamo Es Pontes, kjer je Chris Sharma kot prvi preplezal najtežjo smer v tem znamenitem loku. Smer je ponovil tudi naš plezalec Jernej Kruder. Smer je tipa DWS (deep water solo), kar pomeni da se pleza prosto, brez vrvi. V kolikor smeri ne zmoreš, preprosto skočiš  v vodo. Od vrha loka Es Pontes do vode je dobrih 18 metrov. Večino padcev v vodo je nekje na okoli 10 do 12 metrov nad gladino morja, tam je tudi najtežji del smeri v tem loku. Smer se ponaša s težavnostjo nekje med 9a+/9b. Odločimo se, da v smereh v znamenitem loku niti ne poskusimo in se zadovoljimo zgolj s plavanjem skozi lok… Popoldne gremo v plezališče Sa Mola de Felantix, kjer preplezamo nekaj zelo lepih smeri. Meni osebno je bilo to plezališče zelo ljubo in pisano na kožo. V kolikor to plezališče obiščete, pa vam svetujem smer 3D. Pleza se v res odlični skali, v še boljšem ambientu. Ime smeri pove vse… 😉

 

Tretji dan obiščemo najlepšo razgledno točno na celotnem otoku (Mirador Es Colomer), zatem gredo nekateri do morja na plažo v Formentor, drugi pa plezat v La Creveto. Gregor in Martin se odločita, da ta dan najameta kolo (najem 10€) in se nam pridružita popoldne na plaži Formentor. Plezališče La Creveta je znano po vetru, kateremu se le težko izogneš. Dodal bi še, da so tukaj smeri zelo lepe, na dostopu gaziš po visoki travi, v smereh pa se srečaš z zarjavelimi svedrovci. Prav zarjaveli svedrovci so nas odvrnili od plezanja v nekaterih težjih smereh. Le redke smeri so bile preopremljene, a še tiste so v vodničku Top 50 na otoku. Pozna se vliv morja in soli, ki jo veter prinaša. V tem plezališču sem tudi prvič plezal smer, ki je ocenjena s težavnost 4, dolga 25m in popolna vertikala.

Za četrti dan se odločimo da gremo na jugovzhod Majorke kjer je bil namen, da bi nekateri plezali DWS, midva s Stašo pa bi raziskovala zalivčke s supom. Na koncu se ni izšlo tako kot smo planirali, saj je bilo morje zelo razburkano in ni bilo primerno niti za plavanje kaj šele za sup oziroma DWS plezanje. Tako nekoliko spremenimo plan in se špilamo “turiste” v bližnjih krajih.

Peti dan se odpeljemo proti Valldemossi kjer se s Stašo odpeljeva naprej proti Sóllerju ostale pa odloživa v plezališču S’estret. Ta dan narediva s Stašo lep izlet z avtom kjer vidiva najvišji vrh Majorke – Puig Major (1445m), obiščeva dve jezeri, prevoziva Coll dels Reis in se spustiva po serpentinah do morja kjer pogledava res lep zaliv – Torrent de Pareis. Do kraja Sa Calobra, kjer je ta lep zaliv in kanjon vodi prava gorska cesta z veliko serpentinami.

IMG_8067
Last climbing day we spent in Sa Gubia. I climbed one of the easiest route (6a+) in this sector. Other routes are all 8 and more in the grade.

Šesti zadnji dan obiščemo še največje plezališče na otoku. Sa Gubia je nedvomno lepo plezališče z veliko kapniki in postreže z raznolikim plezanjem. Tu je tudi raj za plezalce, ki posegajo po ocenah 8a in več. V sektorju Princessa splezamo med drugim tudi smer Tierra al reves, ki sodi med Top 50 na otoku v oceni 6a+ in postreže z res lepim plezanjem in še z lepšim ambientom.

Obiskali smo naslednja plezališča:

  • Sa Mola de Felantix
  • Puig St. Marti (pri Alcudji)
  • La Creveta
  • S’estret
  • Sa Gubia

 

Sedmi dan se odpravimo proti domu. Bilo je zelo lepo, imeli smo se super, vreme je postreglo s prijetnimi temperaturami, tako za plezanje in plavanje.

Hvala celotni ekipi za res lep teden, ki nikakor ne bo šel v pozabo. Se priporočam še za kakšen tovrsten izlet. 🙂 Pero, kdaj si že rekel da gremo Kalymnos? 2019? 😉

Jure

35,35,133,144.525452

Staša (+1), me, Peter, Martin, Iztok, Jure L. and Gregor